zdaj pa grema ...

No, zdaj pa je uradno!

... v naši bajti je med 33 in 35 torb in rukzakov. Nekaj jih je še v kleti, but who is counting. Sem jih hotela vse vrečt na kup, pa Pubec ni pustil, da ne bi delala messa ... ironično, ne?!

In potem še nam vsem ljube knjige ... in revije ... in reklame ... in kr neki ...

No, in smo tam ... kjer ugotovimo, da je vseeno boljše imeti nabasano stanovanje in spomine kot prazno glavo in gole stene :)

Od več deset tisoč prišli trije ... ali darovanje krvi ...

Danes sem pred službo skočila še na Šlajmerjevo v Zavod za transfuzijo krvi. Se ve … , da darujem kri. Kaj pa je meni tiste tri deci tekočine. In takole, medtem ko se je kri natekala, sem malo pobarala prijazno sestro, kako je kaj s krvodajalstvom. In pravi, da tudi študentske akcije več ne zaležejo. Zadnjič so jo imeli kao za vse ljubljanske študente, prišli pa so trije … ne tristo, ampak TRIJE! In tega ne razumem. Razumem, da je nekomu neprijetno v stiku z iglo, razumem, da nekateri padajo skupaj in da jim je še en teden potem hudo. In je seveda popolnoma opravičljivo, da krvi ne bodo darovali. Ostalih ne razumem … Tolažim se s tem, da so ljudje premalo obveščeni, da ne vedo, da lahko kdajkoli pridejo sami darovat kri, da ne vedo, da se število transplantacij, hudih nesreč in podobnih, »krvno zahtevnih« posegov drastično veča. In zato tudi ta post … Ker verjamem, da se z malo iniciative ne bo zgodila absurdnost – plačevanje krvodajalstva. Navsezadnje je krvodajalstvo sinonim za "random act of kindness", enako kot je prostovoljstvo sinonim za brezplačno delo. In upam, da bo kaj krvi ostalo tudi zame, če jo bom kdaj potrebovala …

Buta, buta …

… iz vseh strani … služba do večera, pripravljanje na pot, obiskovanje zobarja po petnajstih letih, poroke, rojstni dnevi, prah po stanovanju, kupi cot, cepljenje, krvodajalstvo (ker potem dve leti moja kri ne bo zaželena), sto mailov na dan, hrane bolj malo, prostega časa pod nulo, laufanja sem in tja pa preveč. Ampak vem zakaj … še 384 ur preživiva in se bova že čekirala na letališču za polet v avanturo mame Afrike! Uf, kar kurjo kožo dobim, ko se spomnim, da grem … in to z najboljšim sopotnikom!

Foto: zdaj aardvarksafaris.com, čez dva meseca Pubec :)