Trenutno tavam…

… nekje med bolezenskim stanjem in preobremenjenostjo na vseh področjih. Nikakor se ne morem naspati in trenutno se poskušam izvleči iz tega življenja, ki je bilo v zadnjih treh tednih posvečeno izključno in samo Gei, precej manj pa Pubecu. Priznam, vrstni red mi ni ravno v ponos in tudi sama sebi zadnje čase nisem. Frizer bi me moral videti že davno, kakšna barva tudi ne bi škodila, kocine silijo na zrak iz vseh strani pa tudi dobre knjige, CD-ji in predvsem moja diploma iz ici bici majhnih kraških oblik me nekako žalostno čakajo, slednja sicer na tričetrt že napisana, a dobro skrita nekje v daljnih direktorijih laptopa. …Pubec se je sicer dolgo trudil razumeti, a se mi zdi, da tudi njemu več ne uspeva najbolje…Razumeti namreč…edinole rože so zadovoljne s tistimi nekaj kapljami vode, ki jim jih namenim. Ja, vem, odnose je tudi treba zalivat…blablabla… nisem perfect žena, ženska in oh in sploh, ki bi lahko likala, istočasno pohabljeni sosedi pomagala po stopnicah in mirila sosedovega mulca, po vrhu vsega pa se potem še vsa hotna in zrihtana razumevajoče prepustila svojemu moškemu…A sem res samo jaz tista, ki se ji zdijo tovrstne gospodinje iz samosmejočih nadaljevank absurdno nerealne? Moja realnost je trenutno namreč precej trda in upam, da bo s spremembami, ki se mi obetajo, ta trdnost vsaj malo zmehčana in bom vsako jutro, ko se bom zbudila, pristajala na mehkejših in udobnejših tleh. Držite pesti!