Tradicija srečanj ali kako pustovati v vaški gostilni

Pust je mimo in midva s Pubecom sva ga preživela bolj ali manj v postelji. Tja naju je družno položila gripa. In to takšna zagonetna piiiiip, da je minilo deset dni pa še kar nisva čisto okej. Ampak! Ker sem Nadangel zbolela malo prej, sem našla nekaj moči tudi za pustno rajanje ... Zdaj že s skoraj tradicionalnim presenečenjem Pubecove familije in potem z že tradicionalno razpaljotko v vaški gostilni, po domače klicani Teksas. No, lani je bila polna, letos pa zaradi bojkota previsokih cen precej bolj prazna. Pravzaprav tako prazna, da sta si edini dve polni omizji lahko privoščili privatni žur z vrhunskima kitaristoma in nekoliko raskavim glasom Nadangela in back vokalov, ki so prvega premo sorazmerno s popitimi glaži preglasili. Ampak Sweet child of mine in Proud Mary so še vedno zveneli prekleto fajn. Tudi v jutranjih urah ... Ja, tradicija je res zakon!

No, fotka ni ravno vrhunska, je pa za tiste, ki so že pozabili, kako je v dobrih starih gostilnah, kjer je pivo, ki stane 300 bivših SIT, daleč predrago ...