...in sem spet šla...

ja, tudi urednice si lahko kdaj pa kdaj vzamemo nekaj dni na off ... in ker si je dobro po intenzivni rekreaciji (glej prejšnji post) še enkrat pretegnit noge, sem šla... KAM? Skoraj vsak živeči v LJ bo lahko ugotovil :) ... dan sicer ni bogvekaj, ampak vseeno paše!

Razkošje raznovrstnosti!

... naj mi gospod Janez Bizjak, nekdanji direktor TNP, oprosti, ker sem za naslov tega posta izbrala njegove besede iz člankov, v katerih je od oktobra do decembra v Gei opisoval naše Julijce. Res so osupljivi. Večinoma sem imela stik z njimi poleti, a v jasnem zimskem dnevu so lahko še lepši. Ker ni hord bolj ali manj izkušenih planincev, ker je zrak prijetnejši in ker pozimi bolj paše, ko si na vrhu privoščiš eno šilce žganega iz prisrčnice! Ja, takole je bilo, ko sem se včeraj odzvala povabilu mame in njenega Jožeta... bilo je nepozabno, že zato ker je bil Triglav z vrha Viševnika kot na dlani, še bolj pa zato, ker je bila družba odlična! Priporočam, tudi za nekoliko manj izkušene gornike - trenutno dereze in gamaše niti niso potrebne...če pa rabite vodiča, se z veseljem javim!

Pa je le našel pot do mene...

... gospod Božiček namreč... In sem ga dobila. Majhnega, a prisrčnega, mladega, a zelooo pametnega, preprosto lepega in osupljivo učinkovitega... Zmore ogromno in prišel je po dolgem letu čakanja. In Pubecu se še zdaleč ne sanja, koliko veselja mi je prinesel ... no, naposled tudi kovačeva kobila ni več bosa...

Pretresena nad njegovim brezhibnim delovanjem sem ovekovečila moj in Pubecov božični dan.
Najprej smo precej jedli in pili...za to je poskrbela vedno odlično založena miza mame z Vasi in odlično ohlajena klet atana...prav tako z Vasi...

BEFORE:

AFTER:

In potem se je nadaljevalo pri Kraljični in Stenliju... S CC-jem in sirčkom...a vse, kar je zanimalo mene, so bili štekerji, odsevi in podobni motivi, s katerimi sem sama sebi še dodatno dokazala, da je moj fajnpiks da best...no, takoj za Pubecom...

In sedaj bodo tudi moji posti bolj atraktivni :) ....